Odgovori na vaša vprašanja

Na vaša vprašanja, ki ste nam jih zastavili preko elektronske pošte in chata ob webinarjih, so se potrudili odgovoriti strokovnjaki headhunting agencije Competo.

Delo Competa in kadrovniških agencij

Zanima me, na kakšen način se v vaši agenciji lotevate iskanja in kasneje izbire najprimernejšega kandidata za delovno mesto.

Odgovor najdete v webinarju Kdo je headhunter.

Ali v praksi ugotavljate, da podjetja v večji meri želijo zaposliti posameznike s širokim ali bolj specifičnim znanjem?

Odgovor najdete v webinarju Znajdi se na trgu dela.

Ali obstaja kakšna enotna spletna stran, kjer bi lahko pridobila vpogled v nabor (seznam) delodajalcev s katerim lahko stopim v stik (na primer s področja kadrovanja, človeški viri)?

Seznam podjetij s področij, ki vas zanimajo, dobite v spletnih poslovnih imenikih, kot je npr. bizi.si.

Mi lahko prosim priporočite agencijo, ki bi vzela pod okrilje analitsko sociologinjo (pred diplomo) - navdušuje me delo v kadrovski, vendar mi manjka izkušenj? Kdo bi bil pripravljen mentorsko delati z mano? Žal se neuspešno prijavljam na kadrovska mesta, ker nimam izkušenj in verjetno ker še nimam diplome. Vaš komentar in mogoče pomoč, informacije?

Kadrovske agencije velikokrat iščejo študente, tudi brez izkušenj. Na njih se lahko obrnete s prošnjo za študentsko delo in motivacijskim pismom. V Competu ravno iščemo študenta, ki bi nam pomagal pri raziskavah trga dela, vabljena, da nam posreduješ CV in motivacijsko pismo na info@competo.si 

Kako postati headhunter? Kje sploh začeti, ko si še na začetku svoje kariere in brez delovnih izkušenj?

Če vas zanima delo v headhuntingu, se lahko obrnete na kadrovske agencije, kjer bi želeli delati, se jim predstavitve, napišete motivacijsko pismo ter izpostavite svoje prednosti. Je pa lažje začeti brez izkušenj kot študent, saj je študentsko delo velikokrat nekakšno preizkusno obdobje pred dejansko zaposlitvijo.

Katere so lastnosti dobrega kadrovika ter kako si nabrati kadrovske izkušnje? (Sprašujem kot nekdo, ki bi želela delati na tem področju, a imam premalo izkušenj in še nisem imela sreče pri zaposlitvi).

Upravljanje s človeškimi viri je zelo široko področje in zajema raznolika delovna mesta, npr.: HR administrator, specialist, generalist, menedžer, direktor, HR business partner. V večjih podjetjih je kadrovska služba bolj specializirana – vsak kadrovik je zadolžen za določen del v kadrovski službi, npr. priprava treningov za zaposlene, razvoj, uvajanje novih zaposlenih (onboarding) idr. Pri nas je pogosto kadrovik HR generalist, kar pomeni, da ima raznolika znanja in izkušnje na področju upravljanja s človeškimi viri. Dobrodošle so torej raznolike izkušnje, začne pa se kot vedno na začetku, morda z bolj administrativnimi vidiki dela (vodenje kadrovske evidence, prijava/odjava v zdravstveno zavarovanje, priprava kadrovskih poročil itd.). Z nabranimi izkušnjami in znanjem boste nato lahko profesionalno rastli in napredovali v bolj kompleksna in odgovorna delovna mesta. Nič nenavadnega ni, da si takoj po študiju želite hitro poseči po najbolj pestrih izzivih, a najverjetneje boste morali pred tem nabrati nekaj izkušenj in kompetenc. Delo v kadrovski službi v katerem koli podjetju že v času študija vam bo zelo olajšalo prehod iz študenta v mlado zaposleno osebo.

Zakaj se podjetjem sploh splača iskanje kandidatov za zaposlitev prek agencij, če imajo nato ti kandidati enako plačo kot tisti, ki so direktno zaposleni? (informacijo o enaki plači sem prejela neposredno od agentke).

Podjetja kadrovsko agencijo najamejo, ker sama nimajo časovnih ali finančnih resursov za iskanje novega kadra ali pa so sama pri iskanju novih sodelavcev neuspešna. Agencija ima boljši pregled nad trgom dela in temeljito pregleda in analizira trg ter aktivno nagovarja potencialne kandidate in ima tako večje možnosti najti res ustreznega kandidata. Iskanje kandidatov preko agencije je dodana vrednost, saj so kandidati tudi psihološko testirani in je tako zagotovilo, da bodo kandidati na delovnem mestu uspešni, večje. Podjetje agenciji plača storitev iskanja in selekcije, kandidat pa sklene pogodbo neposredno z naročnikom.

Ali imajo podjetja rada HH agencije, če jim tej vzamejo najboljši kader? Nenazadnje iščete tudi že zaposlene.

Težko vprašanje. Tiste, ki se jih poslužujejo seveda poznajo njihovo dodano vrednost, manj so jih vesela tista podjetja, ki jih zaposleni zapuščajo. Najverjetneje je to zanje znak, da je potrebno razmisiti, kako ravnajo z zaposlenimi.

 

Psihometrična testiranja

Katera spoznanja vse lahko kandidat pridobi o sebi na psihometričnih testiranjih, da jih lahko kasneje na razgovorih za želeno delovno mesto obrne sebi v prid?

Odgovor najdete v webinarju Kdo je headhunter.

Kakšno težo imajo rezultati psihometričnih testiranj pri izboru kandidatov za zaposlitev?

Odgovor najdete v webinarju Psihometrična testiranja.

Koliko so psihometrična testiranja uveljavljena v slovenskem okolju oz. kako pogosto se pojavljajo?

Psihometrična testiranja so tudi v Sloveniji precej uveljavljena in se v postopku selekcije pogosto pojavljajo. Zlasti večja podjetja se tega poslužujejo v večji meri, v kadrovskih agencijah pa so del stadardnega procesa.

Poznate oz. delate kaj z mbti testi?

Myer Briggs ali MBTI test je vprašalnik osebnosti, ki ga pri nas uporabljajo nekatera predvsem mednarodna podjetja. Pri nas v Competu ga ne uporabljamo, saj v Sloveniji zanj nimamo norm, ki bi bile prilagojene na našo populacijo zato je lahko manj prilagojen za naše okolje.

Koliko se taki testi pri nas uporabljajo pri podjetjih, ki zaposljujejo strokovne kadre? (npr. projektant)

Nekatera podjetja uporabljajo psihološka testiranja kot standardni korak v selekciji – se pravi tako za vodstvena kot tudi strokovna delovna mesta. Pri strokovnih delovnih mestih bodo v izbor testov in vprašalnikov vključili tudi teste specifičnbih sposobnosti – kot npr. test prostorske predstavljivosti, testi kognitivnih sposobnosti.

Kdo vse vidi podatke in rezultate? Koliko časa se hranijo?

Rezultate testiranj vidi psiholog, ki vas testira, interpretacijo testiranja pa naročnik testiranja, ki testiranje tudi plača. ​Čas trajanja hrambe je zapisan v soglasju, ki se ga podpiše pred izpolnjevanjem testiranja.

Moram na test nujno privoliti? Večkrat se mi zdi kar poseganje v privatno okolje. Zavrnitev testiranja pa najverjetneje pomeni, da bom ob vsako možnost do zaposlitve v praksi?

Vsako testiranje mora biti izvedeno s soglasjem osebe. ​Načeloma delodajalec, ki vas povabi na testiranje v vas vidi potencial za zaposlitev. Če testiranje zavrnete res obstaja verjetnost, da vas delodajalec ne bo povabil v naslednji krog izbora. ​Imate pa kot testiranec pravico do vpogleda v informacije katera testiranja so bila uporabljena in v to, kakšni so rezultati.

Torej, če sem povabljen na testiranje sem sigurno v ožjem izboru, ali se ta izvajajo masovno (ne poznam cen in koliko časa psiholog analizira)?

Tako je, obstaja velika verjetnost, da vas je podjetje uvrstilo v oži nabor. Navadno se podjetja odločajo za ta korak po tem, ko na razgovoru kandata ocenijo pozitivno.

Psihometrična testiranja: kaj narediti, če je moja osebnost manj zaželena na moji karierni poti in je težje prilagodljiva za današnji poslovni svet/trg dela?

Ni absolutno slabih ali dobrih osebnostnih lastnosti. Tudi v današnjem poslovnem svetu so potrebne raznolike lastnosti – od zgovornih prodajnih oseb, do natančnih računovodij, do bolj introvertiranih oseb, ki delajo v laboratoriju. Kako je določena lastnost sprejeta, je odvisno od okolice. Če menite, da vam določena lastnost onemogoča slediti kariernim ciljem morda razmislite, ali obstajajo različna podjetja z različnim pristopom k delu. Na primer, da v nekem podjetju cenijo timsko delo, vi pa bolj učinkovito delujete pri samostojnem, tekmovalno usmerjenem delu. Morda obstaja podjetje, ki deluje na način, ki vam osebno bolj odgovarja. Druga možnost je, da vam morda primanjkuje kompetenc, ki so potrebne za opravljanje določenega dela, npr. pogajanje. Kompetenco lahko razvijate s pridobivanjem znanja, izkušenj in s pozitivnim pristopom; preberete lahko literaturo na to temo, se udeležite spletnih tečajev, se preizkušate v vsakdanjih situacijah. Tretja, najmanj prijetna možnost je, da razmislite, ali je ta karierna pot res za vas? Ste se popolnoma sami odločili za to smer študija, področje dela? Zakaj se vam je ta kariera zdela zanimiva? Ali zdaj gledate na to kako drugače? Kaj še radi počnete oz. o čem radi razmišljate, razpravljate?

 

Socialna omrežja

Ali sodelovanje na omrežjih kot je npr. LinkedIn dejansko pripomore k zaposlitvi?

Na Linkedinu lahko izpostavite svoje izkušnje, sledite podjetjem, ki vas zanimajo, spremljate njihove objave, se povezujete z ljudmi s podobnimi interesi in sodelavci. Na Linkedinu lahko tudi bivše sodelavce ali nadrejene tudi zaprosite za priporočilo, tudi če je šlo zgolj za študentsko ali projektno delo. V primeru, da vas kdo priporoči delodajalcu, lahko ta na Linkedinu enostavno preveri vaše izkušnje, kompetence in priporočila ter vas kontaktira.

 

Kako vzbuditi pozornost delodajalca?

Zanima me, na kakšen način lahko vzpostavim stik z delodajalci? Najbolj priporočljiv? Kako jih prepričati v svoje kompetence (čeprav direktno s kadrovanjem še nisem imela izkušenj), da sem prava oseba za njih?

Ko delodajalci iščejo nove zaposlene, so osredotočeni predvsem na pretekle izkušnje. To je nekako eden zanesljivejših pokazateljev, kako boste delovali v prihodnosti. Študentske izkušnje so prav tako pomembne. Če ste v času študija redno delali prek študentske napotnice, to o vas med drugim pove, da ste delovna oseba. V kolikor ste bili s podjetjem daljši čas to tudi pove, da ste se najverjetneje dobro vključili v obstoječe delovno okolje, da je z vami prijetno sodelovati, da ste vztrajni, morda za koga tudi lojalni. S pridobljenimi izkušnjami boste lažje predstavili svoje kompetence. Na primer to, da ste komunikativna oseba, boste lahko podprli s konkretno izkušnjo, na primer, da ste opravljali promocijska dela, kjer ste morali aktivno nagovarjati kupce. Lahko na primer rečete, da je bilo delo težko, da je bilo potrebno k vsakemu pristopiti z nasmehom in dobro voljo, tudi če se morda v tistem trenutku niste tako počutili in da ste z vztrajnostjo redno dosegali ali presegali dnevne cilje. Z nekaj pridobljenimi izkušnjami na področju, kjer se želite zaposliti, bo vaš življenjepis hitreje  in z večjo verjetnostjo pritegnil oko delodajalca.

Kaj je najpomembnejše, da se predstavi potencialnemu delodajalcu?

Glede na izkušnje, ki se na delovnem mestu zahtevajo, je pomembno, da znate delodajalcu predstaviti, kakšne so vaše prednosti za opravljanje tega dela in da znate izpostaviti konkretne situacije, kjer ste pridobili kompetence. Delodajalcu morate tudi jasno predstaviti svojo motivacijo za prijavo na delovno mesto.

Kaj je trenutno pomembnejše, fleksibilnost ali specializacija?

Odgovor najdete v webinarju Znajdi se na trgu dela.

Kako delodajalca opozoriti nase?

Z drugačnostjo, kreativnostjo, iskrenostjo in izkazano motivacijo za opravljanje dela. Delodajalca lahko nase opozorite npr. z idejo ali rešitvijo, vezano na konkreten problem, s katerim se soočajo. Npr. če bi se želeli zaposliti v eni izmed časopisnih hiš, bi jih lahko nase opozorili s konkretnim predlogom za povečanje prodaje.

Ali poleg cv-ja poslati tudi kreativni video o predstavitvi sebe ali pač samo mogoče na hitro na kaj si ponosen v življenju, nekaj udarnega, zvok, slika, prezentacija?

Odvisno, na katero delovno mesto se prijavljate in kakšne so zahteve. Če se na delovnem mestu pričakuje kreativnost oz. je ta ena izmed vrednot podjetja, je vsekakor priporočljivo biti kreativen pri predstavitvi. Možnosti so odprte, od video predstavitve, prezentacije, stripa itd. Pri življenjepisu in ostalih informacijah, ki ga spremljajo, moraš biti vedno pozoren na to, kam in s kakšnim namenom pošiljaš življenjepis. Poskušaj se postaviti v kožo podjetja in razmisli o tem, kaj jih bo pritegnilo. Preglej spletno stran podjetja, njihove vrednote, kaj poudarjajo in cenijo. Tako boš videl kakšen pristop jih bo najbolj pritegnil. Pristop do podjetja, ki poudarja zanesljivost in tradicijo bo drugačen kot do podjetja, ki stavi na kreativnst, inovacije in dinamičnost. Seveda je odvisno tudi od branže in področja dela. Če pošiljaš za področje marketinga je absolutno pomembno da si pri svojih vsebinah kreativen. Po drugi strani, je npr. če se prijavljaš za delovno mesto v računovodstvu, adiministaciji bolj pomembno, da izpostaviš svojo zanesljivost, natančnost, motivacijo. To lahko prikažeš z referencami, dodatnimi izobraževanji itd.

Kako pristopiti do delodajalca, ki nima razpisanega delovnega mesta?

Stik z delodajalcem, ki nima razpisanega delovnega mesta, lahko navežete preko kadrovskih agencij, ki imajo kontakte s podjetji in vas lahko priporočijo naprej. Podjetju se lahko predstavite tudi sami in jim pošljete svojo predstavitev in motivacijsko pismo. Mrežite se na dogodkih, kongresih, konferencah, poskusite navezati stik z zaposlenimi v tem podjetju, ki vas bodo lahko priporočili, ko se bo odprlo delovno mesto.

 

Zaposlitev na novem področju dela

Kako priti do ključnih ljudi, odločevalcev na področju, kjer še nisi delal? Kako nekoga v novi branži prepričati da ti da priložnost?

Prvi ključni kontakt glede zaposlovanja je podjetju navadno vodja kadrovske službe oz. oseba, ki je v podjetju odgovorna za to področje. Kadrovske strokovnjake iz podjetij lahko spoznaš na več načinov. Odličen način so karierni sejmi, ki pogosto potekajo tudi na posameznih fakultetah. To je nedvomno odlična priložnost da pridobiš nove kontakte in se predstaviš. Tudi druga predavanja, delavnice in aktivnosti v katerih so udeleženi predstavniki podjetij, so odličen vir za gradnjo mreže. Podjetja se navadno teh aktivnosti udeležujejo prav z namenom spoznati mlade potenciale. Svojo pot do določenega področja dela ali branže si lahko začneš graditi tudi s kakšno prakso ali mentorstvom. Izkušnje ti bodo omogočile, da boš za podjetja znotraj branže bolj zanimiv. S pomočjo izkušenega mentorja pa lahko pridobiš znanja in boljše razumevanje področja. Pa še dve uporabni povezavi: Mentorstvo: https://www.mentorstvo.si/sl/ in Poletna praksa: http://www.amcham.si/sl/summer-economics-institute-sei-2017-program.html

Katere kompetence bi bilo najbolj potrebno 'nabrati', da bi se kandidat lahko zaposlil na želenem delovnem mestu, za katerega pa nima prave stopnje izobrazbe?

Odgovor najdete v webinarju Kdo je headhunter.

Kakšne so pa možnosti za prekvalifikacijo? Študiral sem bolj družboslovno smer, pa se mi zdi, da je trg danes usmerjen čisto tehnično. Imate kakšen primer kako se tega lotit?

V kolikor bi se želeli preusmeriti na tehnično področje, predlagam, da najprej raziščete poklice in delovna mesta, ki bi vam bila zanimiva ter najdete ustrezno smer in stopnjo izobraževanja, ​ki je potrebna za opravljanje dela. Raziščete lahko različne smeri izrednega študija in možnosti nacionalnih poklicnih kvalifikacij, istočasno pa začnete nabirati izkušnje na želenem področju.

 

Delo v administraciji

Ali je za opravljanje tega dela praviloma potrebna izobrazba te vrste?

Iz naših izkušenj za delovna mesta v administraciji navadno ni potrebno posebno področje izobrazbe. Zlasti mednarodna podjetja navadno zahtevajo ustrezno stopnjo izobrazbe, medtem ko pri področju pride v poštev več različnih.

Kakšna računalniška znanja so praviloma zahtevana za to vrsto dela? Kakšne kompetence je po vašem mnenju za to vrsto dela najpomembneje izpostaviti? Kakšna višina plače se praviloma navede za to vrsto dela v primeru, da to delodajalec vpraša na razgovoru?

Zahtevane kompetence za področje administracije je težko posploševati, saj se tako zahteve podjetij kot tudi delovna mesta med seboj razlikujejo. Po naših izkušnjah največje razlike obstajajo predvsem med tistimi delovimi mesti, ki zahtevajo tudi veliko osebne komunikacije in koordinacije z drugimi (npr. vodja pisarne, poslovni asistent, poslovni sekretar) in tistimi, kjer je delo bolj vezano na samostojno delo s podatki. Pri prvih bodo med ključnimi kompetencami za opravljanje dela najverjetneje: visoke komunikacijiske sposobnosti (ustne in pisne), time-management, sposobnost organizacije in koordinacije, odpornost na stres, znanje tujih jezikov, računalniška pismenost. Pri drugih pa bodo bolj izstopale ključne kompetence kot so: organizacijske sposobnosti, natančnost, zanesljivost, računalniška pismenost. Računalniška znanja, ki jih podjetja navadno zahtevajo so npr. napredna uporaba Office programov, (zlasti npr. Excel preglednic), osnovno poznavanje baz podatkov, sposobnost dela z različnimi internimi programi (npr. Vasco, Pantheon, SAP – odvisno od tega katere programme podjetje uporablja). Navadno je pri tovrstnih pozicijah ključnega pomena to, da je oseba digitalno pismena. Se pravi, da se bo lahko hitro privadila uporabe različnih sistemov in programov, ki jih podjetja uporabljajo. Primeri, kako ste osvojili znanje nekega novega programa, so lahko dobra podlaga, za to, da podjetju pokažete, da ste učljivi na tem področju. Za boljše razumevanje zahtev za posamezno delovno mesto si lahko pomagaš tudi s povezavo ONet https://www.onetonline.org/. Na spletni strani lahko za izbrano delovno mesto vidiš kakšne so najpogostejše delovne naloge, zahtevana znanja, veščine itd. Sicer podatki držijo za ameriški trg in ne predstavljajo nujno stanja v Sloveniji, so pa lahko zanimivi za boljši pregled nekega področja. Konkretno primer za administrativno podporo: https://www.onetonline.org/link/summary/43-6014.00 Višina plače v administraciji je odvisna od delodajalca, podatke o povprečnih plačah za delovna mesta v določeni regiji nadete na spletni strani place.si.

 

Začetki na trgu dela

Kako začnem na trgu dela, če še pišem diplomo iz IT področja in imam malo izkušenj? Vse izkušnje, ki sem jih pridobil, so bila praktična izobraževanja v IT podjetjih.

Vsaka praktična izkušnja, tudi če ste jo pridobili v okviru praktičnega izobraževanja, je dragocena. Pomembno je, da v razgovoru izpostavite, kakšne izkušnje in znanje ste uspeli v tem času pridobiti. ​Dobro je, da ste čim bolj konkretni, npr. da poleg tega, da izpostavite svoje analitične sposobnosti, poveste tudi, v katerih situacijah ste jih lahko uporabili.​ Dobro je, da pridobite tudi čim več izkušenj že v času študija in da delate na področju, ki je blizu vašem študiju oz. želenemu področju dela.

Jaz še nimam veliko izkušenj, samo preko študentskega dela in prakse. Če pokažeš, da te delo zanima in imaš interes, je sigurno že veliko, ali se motim?

Vsekakor. A delodajalci iščejo čim bolj oprijemljive informacije, ki bi jim dale nekakšno gotovost, da bo oseba, ki jo zaposlijo, dober zaposleni. ​Pretekle izkušnje so dober pokazatelj tega, kako bo kdo deloval na delovnem mestu. Zato je fino, da razmišljate o kompetencah, ki ste jih pridobili in da jih znate opisati s konkretnimi situacijami.

Iščem usposabljanje na delovnem mestu in me zanima kako naj pristopim, ker vem da je CV premalo. Mislim da pričakujejo večjo kreativnost in me zanima menje glede dodatka v obliki filmčka - kot predstvitev mene in zakaj mi dati priložnost, da se lahko od njih dva meseca učim, za njih brez stroškov. Ali je bolje napisati močno motivacijsko pismo? Kaj mislite da pričakujejo, glede na to, da res nimam potrebnih izkušenj in kako jim pokazati, da se mi splača dati možnost, saj sem zelo kreativna punca. Strah me je, da bo že preveč vsega, rada bi samo en bum, da bi moj mail, cv in motivacijsko pismo prebrali in pomislili: ta punca nekaj ima...

Glede usposabljanja na delovnem mestu priporočamo, da se zelo potrudite pri pisanju motivacijskega pisma. Izpostavite, zakaj bi delali pri konkretnem delodajalcu, kaj mu lahko ponudite.

Zanimam me, kako dostopati do podjetij v tujini, kjer bi želeli imeti prakso, kljub temu, da podjetje samo oglasa za praktikanta ni izpostavilo.

Svetujemo, da na spletu poiščete kontakt podjetja in jim pošljete predstavitev, izpostavite svoje prednosti ter motivacijsko pismo.

Kako naj npr. na Obali, kjer je največ povpraševanja po delu v gostinstvu in zidarstvu, sploh prideš do zaposlitve, ki bi bila zate ustrezna glede na stopnjo izobrazbe in znanja (npr. na področju socialnega varstva)? Pisanje ponudb in osebni stik z DD ne daje rezultatov, vsi me vabijo k opravljanju prostovoljnega dela...

Če so možnosti na želenem področju zaposlitve omejene in vam ponudijo možnost opravljanja prostovoljnega dela v organizaciji, kjer bi se želeli dolgoročno zaposliti, je smiselno sprejeti tako obliko dela za določeno obdobje, če imate to možnost. Na tak način vas lahko sodelavci bolje spoznajo, delodajalcu pokažete, kakšna je vaša dodana vrednost in zakaj se vas izplača zaposliti. Tudi prostovoljna oblika dela lahko vodi v zaposlitev, ni pa seveda nujno. Če nimate možnosti vsaj enomesečnega opravljanja prostovoljnega dela, predlagam, da začnete razmišljati širše in pogledate, katera področja, kjer bi lahko uporabljali svoje kompetence in zanimanja, bi vam bila še lahko zanimiva. Če na področju socialnega varstva v vašem kraju ni priložnosti in se ne vidite na drugih področjih, je smiseln razmislek o iskanju dela v drugih regijah oz. selitev.

Poleg praktičnega izobraževanja in študentskega dela, sem brez večjih delovnih izkušenj na omenjenem področju. Deloma sem samouk in deloma študijsko izobražen in se zanimam kako bi lahko bil zanimiv izbor za delodajalca?

V tem primeru bo največjo vlogo odigrala vaša predstavitev zmožnosti učenja novih stvari in izkazana motivacija za opravljanje dela.

 

Ostala vprašanja

Kaj odgovoriti na vprašanje delodajalca: kakšno plačo pričakujete za delovno mesto npr. trgovca?

Spletni portal MojDelo.com je pripravil raziskavo o plačah v Sloveniji, kjer lahko preverite, kakšna je povprečna plača za določeno delovno mesto: www.placa.si

Preko zavoda sem se prijavil na certificiran tečaj sistemskega inženirja, ker si želim delati v tej smeri IT-ja. Kaj menite o dodatnih 'Mini diplomah' kot so certifikati?

Zelo so koristni. Certifikati o vas povedo, da se radi učite in da se boste pripravljeni nadaljnje izobraževati. Tega pa si vsak delodajalec želi. Poleg tega s tem širite svoj nabor znanja ​in kompetenc.

A se da popraviti ne najboljšo spletno identiteto (če smo v preteklosti dali kaj preveč na internet)? Nekako sem mnenja, da je bojše pokazati, da si normalen človek, kot pa da imaš le sterilne strani.

Se strinjam z vami. Danes vsi puščamo za sabo elektonske sledi, ki jih podjetja analizirajo. Veliko delodajalcev in agencij pogoogla kandidate, pogleda profil, fotografije, objave. Tako da vam lahko kočljive fotografije škodijo, morda bi koga lahko zmotilo kakšno stališče, ki ga objavite. Tako da je smiselno, predno kar koli objavite v javnost, dobro premisliti, kakšen vtis ​bi lahko ustvarili pri drugih.